Skrivnostna grobnica

Skozi peščeni vihar je Sidious počasi prebrodil, ne da bi se kaj veliko menil za tisoče zrnc, ki jih je premetavalo po zraku in močan veter, ki je neusmiljeno tolkel po vsakem, ki se je znašel zunaj. Sith je bil preveč okupiran s svojimi zmagoslavnimi mislimi o kristalu, ki je ležal pred njegovim obličjem in pot preko doline mu je tako izjemno hitro minila.
Skozi majhen in porušen vhod čudne grobnice se je stežka prebil in zdaj, ko je bil spet v zavetju, svojo ujetnico izpustil, da je iz zraka trdno priletela na peščena tla. Zavest se ji je medtem že povrnila, a ko jo je Sith Lord držal v svojem prijemu Sile, ni mogla nič, saj so bile njene moči ničelne proti njemu. "Pozdravljena v kraljici vseh grobnic Korribana" ji je zmagoslavno dejal Sidious in se zasmejal v svojem znanem hladnem tonu. "Zdaj sva sama in zdaj ne bo nikogar, ki bi naju motil, kajti bojim se, da je tvoj prijatelj Jedi le še hrana črvom, moj vajenec pa najbrž tudi. Hahahaha." Zadnje besede je izgovoril z narejenim obžalovanjem, medtem, ko se je počasi bližal mladenki, ki se je pobirala s tal. "Prav smiliš se mi v svoji nemoči, zato te ne bom pokončal, če me boš ubogala. Lahko te naredim celo za mojo novo vajenko in potlej bodo tvoje moči nepredstavljive, a najprej je pred tabo zadnji in odločilni test." Sidious je sprožnil desnico in v njegovo odprto dlan je znova priletel Padmin svetlobni meč, ki ga je dekle sicer trdno držalo. Tokrat si ga Sidious ni ogledoval, pač pa ga je samo stisnil med svoji dlani, da je med njima zažarela močna modra svetloba in ko ju je razprl, je ročaj meča razpadel v košče padel po tleh. Sidious je stopil preko njih in zakorakal globlje v notranjost jame, kjer je stala Padme. "Zdaj pa" ji je nežno dejal " je čas, da se podava dogodivščini naproti. Greva! Stopaj pred mano in glej, da ne boš počela neumnosti, saj te potem čaka nekaj elektrike." Sidious jo je spodbodel in počasi sta zakoračila v labirint hodnikov.

(( Eh, sej me bo Yoda rešu... ))

Padme je zaspano odpirala oči, ko se je znašla na trdih tleh skrivnostne grobnice. Ko je malo pobrskala po svojih spominskih celicah, se je spomnila tehle dogodkov: Belth se je junaško tolkel z Zabrakom. V Sili se je pojavila velika moč. Kot da bi se vrnil Zabrakov učitelj. Strop se je podrl. Nekdo jo je s Silo dvignil, nekam prestavil in jo nato na silo zalučal na tla. Potem se je zbudila.

Pred sabo je zagledala Sithovskega Lorda, ki jo je nadvse veselo gledal, in Padme je bila prepričana, da to ni zaradi tega ker jo ima rad. Bila je prepričana, da z njo nima dpbrih namenov. Ko ji je odvzel svetlobni meč, se je že skoraj pripravila na najhujše. Medtem ko je delček njenim možganov še žaloval za očetovim mečem ji je Sith ukazal naj vstane. Padme je kot hipnotizirana vstala in se nato močno zdrznila: "Ubil si Beltha!" je bolestno vzkliknila in se skoraj sesedla. A ker je vedela, da ji to ne bi čisto nič pomagalo je ob Sithovih uničujoče nežnih besedah samo pokimala in vstala.

"Da, bojim se, da je tvoj jedijski prijatelj res mrtev" je s skesanim glasom dejal Sith Lord in se hladno zasmejal, da je se je odmev njegovega smeha odbijal od mračnih sten. "A škoda ni velika, saj je bil starec že neuporaben." Ne da bi še karkoli omahoval, se je zasukal in se z dekletom odpravil proti enemu izmed ducat rovov, ki so se razprli kmalu po vhodu v temno jamo. Rovi so bili ozki in hladni, a nenavadno dobro vzdrževani, saj so bili prav vsi osvetljeni z baklami, ki so gorele na stenah, tal pa ni sestavljala navadna zemlja, pač pa urejeno postavljene kamnite plošče, ki so jih naredile spretne roke davno tega. Stene so bile ponekod popisane s starodavno sithovsko pisavo, drugod so bile povsem gole. Vso pot Sidious ni spregovoril niti besede, pač pa je z mešanico pohlepa in razburjenosti vse hitreje korakal vzdolž praznih hodnikov, s svojo jetnico pred sabo. Če se je slednja upočasnila, jo je Sith podžgal z modrimi iskrami, ki so prišli iz konic njegovih prstov in napravili v dekletini obleki luknje. O Maulu in padlem Jediju, ter kakšnikoli nevarnosti ni niti razmišljal, saj je v njegovi glavi zrl zgolj proti veličastnemu kristalu škratle barve, ki mu bo omogočil dokončno nadvlado nad Jediji in vso galaksijo. Končno, po vsem dolgem času, se bo moj načrt vendarle uresničil. Dolgo sem čakal na to, predolgo, da bi zdaj vse izgubil.
A dlje ko je hodil in bližje, ko je bil središču grobnice, večjo zmedo v Sili je opazil. Začutil je prisotnost nenavadno močnega bitja, ki se je vse bolj bližalo in ko je slednje naposled pristalo na Korriban, se ga je Sith Lord šele pošteno zavedal. Torej nisem več sam tukaj. A do kristala moram priti najprej, pa naj se zgodi karkoli. Izkušen jedijski mojster zdaj vsekakor ne bi bil zaželen, a Sidious je tudi pri tem imel rešitev.
Naposled sta v tišini z dekletom le prikorakala do središča grobnice, ki je bilo nenavadno. Osrednja dvorana je bila tako visoka, da se njenega stropa ni moglo videti, vanjo pa je vodilo nešteto vhodov z vseh strani. V središču grobnice je bil velik oltar, kjer je ležal eden izmed padlih Sithov, pred njim pa se je na črnem podstavku lesketal velikanski kristal in njegova škrlatna svetloba je osvetljevala celoten prostor. "Kayberski kristal" je zamrmral Sith in se zmagoslavno nasmehnil, ko se je z Padme znašel v tem nenavadnem prostoru. "Dekle, stopi do kristala in mi ga prinesi" ji je nenadoma dejal s prijaznim glasom, a pri tem ni mogel skriti poželenja do tega predmeta. "Želiš si svobode kaj? Prav čutim lahko. Če mi prineseš ta kristal, te bom pri priči izpustil in lahko se boš vrnila k jedijem." Sidious je v črnem plašču stal pred mladim dekletom in nepremično zrl proti kristalu.

"Ne, samo tega ne stori Padme" je iz neznane smeri prišel glas in pri vhodu v krožni prostor se je pojavil Belth. A to ni bil tisti Belth, kakršnega je Padme poznal, pač pa umirjen in preudaren Jedi, ki pa ni več spadal v svet živih. Bil je zgolj kot meglica, izoblikovana v podobo nekdanjega jedijskega mojstra in po vsem sodeč ga Sith Lord ni mogel videti. Belth, je z iztegnjenimi rokami počasi stopal proti mladenki in na njegovem obrazu ni bilo moč spregledati strahu, ki je bil sicer v življenju jedija tako redko prisoten.
"Poslušaj me! Če boš prijela ta kristal, boš naredila za galaksijo več škode, kot jo je Sith v celem življenju. Izgovori se, zapleti se s Sithom v pogovor in zavlačuj, samo ne pojdi do kristala. Pomoč bo kmalu prišla." Belth je obstal in njegova meglica se je razblinila, Sidious pa je še vedno vneto zrl predse in začel polagoma postajati nervozen.

Padme je hipnotično zmajala z glavo. Dogodki pretekle noči so bili zanjo preveč. Najprej prileti na čuden planet, zaupa Sithu, sreča Beltha, prvič v življenju zares uporabi laserski meč, nato jo Sithovski mojster odvleče na še groznejši kraj in za konec se ji prikaže Belthov duh. Vrtelo se ji je in vedela je, da ne bo več dolgo zdržala na nogah.
Pogledala je Sitha, ki se ji je nevarno približeval in očitno Beltha ni videl. Padme se je nenadoma spomnila njegovih besed: "Ne pojdi do kristala!" Belth je zvenel tako nesrečno in prestrašeno, da se je Padme zgrozila že ob samem zvenu njegovih besed. Ko pa je zagledala približujočega se Sitha, pa je prebledela. Vedela je, da ne bo mogla ravno dolgo zavlačevati in bi ta obljubljena Belthova pomoč mogla priti čim prej. Ker se je držala Belthovih načrtov, je rekla: "In zakaj? Kako naj vem da me ne boš samo izrabil?" To naj bi se slišalo izzivalno, a Padme je imela občutek, da se je slišalo nekako kot jokanje pretepenega otročka.

"Ne moreš vedeti" ji je hladno odvrnil Sith in ob tem sprožil vanjo silno moč temne strani Sile. Elektrika dekleta sicer ni poškodovala, a jo je spravila v šok, da je za nekaj trenutkov izgubila zavest. Sidious se je nasmehnil, naglo stopil do Padme in jo počasi odvlekel do kristala, ki se je še vedno lesketal na svojem črnem podstavku. Vedel je, da mu prisebno dekle ne bo ugodilo, zato se je spomnil mnogo bolj zvitega načrta. Padmino telo je naslonil na črn podstavek, njeno roko ponesel do kristala in z njo udaril po njem, da je krastil zletel naravnost v Sidiousovo dlan, ki ga je nastavljena čakala. Ko mu je priletel vanjo, se je Sithovski Lord zmagoslavno zasmejal, da je njegov smeh stresel dvorano in si ga stisnil k telesu. "Zmaga je moja! Končno si se izkazala za uporabno, neumno dekle. A ne bom te ubil, nikakor. Živi in trpi v prepričanju, da si ti povzročila padec jedijev, kajti res si ga!" Sidious je kristal dvignil visoko v zrak, da je vsa dvorana zasijala v rdečem soju in naslednji trenutek je že izginil, da za njim in Kayberskim kristalom ni ostalo niti sledu. Dvorana je postala črna kot v rogu in drugega zvoka ni bilo, nego tihega dekletinega dihanja, ki se je počasi spreminjalo v stokanje, ko je prihajala k zavesti.