Dolina grobnic

Ne da bi se kdorkoli zavedal, se je za Padme nenadno pojavila oseba v temnem dolgem ogrinjalu z veliko oglavnico, ki ji je prekrival večji del obraza. Razkrita so bila le usta, ki so bila spačena v grozljiv nasmešek. Da, vrnil se je Sith Lord, ki je že od začetka čutil prisotnost novega bitja, občutljivega na Silo tod na Korribanu. Vedel je, da mora biti to bitje močnejše tako od Maula, kakor od Padme, saj je iz njega izžarevala močnejša Sila, a prej se ni pokazal, saj je imel opraviti nujne posle. Velik je bil njegov trud in dolgo si je prizadeval zanj, a naposled mu je vseeno uspelo in zdaj je mankala le še pikica na vrhu, da bi mu stvar dokončno uspela.
Zdaj se je prikrito pojavil pred vhodom v velik okrogel prostor in pri tem hipoma storil dve zadevi. Padme je nenadoma začutila močan sunek, ki jo je z vso silo zalučal v steno, ob čemer je za hip izgubila zavest. A to še ni bilo vse, strop velikanske podzemne dvorane se je pričel krušiti, ko je Sidious usmeril svoje roke proti njemu. Najprej so se pojavile razpoke, nato so na tla padali posamezni kamni, naposled pa se je ves strop usul in kamenje, grušč in tone težkih skal se je zvalilo točno na sredo dvorane, ki sta še zmerom stala Maul in jedijski mojster. Hrup ob tem je bil nepopisen, Sidious pa se je ob tem le hladno nasmihal, ne da bi kazal kakršnekoli znake obžalovanja spričo svojega učenca. V resnici jih tudi ni, saj mu je bilo za Maula kaj malo mar, obžaloval je le to, da je izgubil enega tako odličnih morilcev. A to dejanje je bilo nujno, saj bi drugače jedijski mojster lažje preživel in na Coruscantu povedal o vsem kar je videl, tega pa Sith Lord ni mogel dopustiti. Ko se je trušč polegel in se je vsa dvorana napolnila z skalovjem, se je Sidious obrnil k Padme, pristopil do nje, ter se s hladno roko dotaknil njene nežne kože. "Tako mlada, tako nežna, tako naivna. A zdaj boš vsaj služila namenu." Zatem jo je s pomočjo Sile dvignil, ter pred seboj vodil izven jame proti kraju, kjer je bil prej. Le še nekaj trenutkov ga je ločilo od velikega trenutka, ko se bo dokopal do kristala, ki mu bo omogočil dokončno nadvlado nad jedijskim umom.

(Zdaj sem si predstavljal, da je Belth mrtev, Maul pa zelo ranjen. Maul lahko preživi, a bistvo vsega je, da on ne ve, kdo je sprožil to s stropom, saj je Sidious ves čas stal v senci in mu bo tako še naprej služil.)

Že v zraku, z orožjem pripravljenim na sprejetje ter zadajanje prvih udarcev in ne meneč se za besede, ki jih je jezno kričala deklina, je zabrak opazil, da je nasprotnik nenadoma panično dvignil roke. Misleč, da gre za kakšno podlo prevaro, se Maul ni niti poskušal ustaviti temveč je še naprej z vsakim trenutkom prihajal bližje proti Jediju. Prsti so močneje poprijeli za ročaj svetlobnega meča, ko je le ta zarezal skozi mišice. Po bližnjem prostoru se je razlegel vonj po zažganem in iz ust mojstra privržencev svetle strani Sile se je zaslišal krik. Že v naslednjem trenutku se je strop zrušil na dvobojevalca. Zadnja misel, ki se je sithu prepodila skozi možgane, se je logično navezovala na nepričakovan zaplet dogodkov. Prekleti norec. Vse bo pobil kreten. Toda že naslednji večji kamen, ki ga je zadel v glavo, je zadostoval, da se je zabrak pogreznil v objem teme.

Usta so se nenadoma razprla in pljuča so se razširila, ko je Maul razprl zenice ter se zazrl v kamenje. Sreči se je lahko sith zahvalil, da je proti njemu padalo večje skalovje, ki se je med seboj zagozdilo ter s tem onemogočilo manjšim kamnom, da bi končali življenje še enega bitja. Toda manj sreče je imel očitno Jedi, ki je dočakal svoj konec nedaleč stran. Samo udi so se razkazovali izpod kamenja. In luža krvi, ki se je počasi večala. Presneto. Jaz sem hotel biti tisti, ki bi pobil tega izmečka. Počasi je Maul potipal naokrog. Poprijel je za bližnji neznani predmet in se dvignil na noge. Grozne bolečine so mu pri tem skorajda razpolovile telo in zabrak je z nekaj dodatnimi pogledi kaj hitro ugotovil, da je bil že tudi v mnogo boljšem stanju. Toda ne glede na vse sithu vsaj uspelo obdržati svoj svetlobni meč, ki ga je še zmeraj varno spravljenega stiskal v dlani.

Naslednja stvar, ki se jo Maul spomni je bilo to, da so ga obsijali topli sončni žarki. Ne pomni povsem, kako mu je uspelo priti iz kamnite ječe toda poglavitno je bilo, da se mu je nekako posrečilo. Toda kaj, ko ni imel sedaj skorajda nič več energijo ter se je lahko samo še sesedel na rdečkast pesek. Ponovno je utonil v spanec, ki pa bi kaj hitro lahko postal njegov poslednji. "Moram ... najti ... dekle."

Sidious je z kristalom zmagoslavno prikorakal iz grobnice in se prednjo zaustavil. Kristal je spravil pod črni plašč, roki iztegnil proti velikim kamnitim obokom, ki so že na pol skrušeni stali nad glavnim vhodom in vso Silo preusmeril vanje. Ko je pri tem zamahnil z obema rokama, se je ves vhod zrušil in Padme je tako ostala ujeta v grobni temnici, kajti skozi kamenje in grušč se že ni mogla prebiti. "Hahahaha, neumni otročaj. Trpi, trpi preden boš okusil odrešenje, kajti izkusil ga boš, o da! Tvoj jedijski prijatelj bo kmalu tu." Sith Lord se je zasukal in se počasi podal proti vesoljski ladji padlega jedijskega mojstra, saj je bila njegova ladja predaleč in če bi šel do nje, bi mu grozilo, da ga najde močan nasprotnik. Tedaj pa, ko se je že približal vesoljskemu plovilu, ki je stalo na sredi doline, je na tleh opazil črno gmoto, ki mu je zbudila pozornost. Ni minilo dolgo, pa je v njej prepoznal Maula in preko obraza mu je šinil hladen nasmešek. Korak je preusmeril v njegovo smer in pokleknil ob Maula, ter ga obrnil na bok. "Pozdravljen moj mladi vajenec, pozdravljen DARTH Maul. Vstani in mi sledi, kajti zdaj so Sithi močnejši, kot kdajkoli prej!" Sidious je pomagal Maulu, da se je počasi vzdignil in se nato urno odpravil proti vesoljski ladji in brez omahovanja stopil vanjo. Takoj, ko je tudi sithovski morilec vstopil nanjo, se je ladja nemudoma dvignila in z veliko hitrostjo odletela v neznane kotičke galaksije.