Pristajalna steza

Velika temna vesoljska ladja je pristala na pristajalni stezi in kljub njeni velikosti je ven prikorakalo le eno bitje - temna zamaskirana oseba, ki je s počasnimi koraki odšla naprej, ne da bi se menila za peščico oseb, ki so bile zaposlene v vesoljskem pristanišču in so z radovednostjo opazovale vsakega, ki je obiskal Korriban.

Padme Amidala se je že precej živčno sprehajala v kabini svoje male in okretne vesoljske ladje. Na Korriban ni imela namena priti in že valovanje zraka ji je povedalo da ta planet ni najbolj priljuden. Sploh pa ne do vrste ljudi, imenovanih Jediji. je sarkkastično pomislila in se pripravila na pristajanje. Tu je v bistvu pristala le zaradi majhne okvarice svoj ladje. Ni točno vedela kaj je narobe, vendar je upala da bo sčasoma našla rešitev. In tale planet ji ni bil niti malo všeč. Bil je temačno zapuščen in popolnoma nerodoviten. Sklepala je da tu nihče ne živi za stalno, saj je že iz valovanja zraka čutila temo in zlo. Ne, to ni bil planet ki bi ga kdor koli z veseljem obiskal.
No, kakorkoli že, bila je tukaj. In tukaj je nameravala preživeti noč. Zato je iz naslanjača vzela plašč, si ga ogrnila prek ramen in stopila na ploščad. Zunaj je bilo zatohlo in vroče, zrak je kar migljal okoli nje in vse je bilo kot izumrlo. Tiho noč je napolnjevala neprijazna rdečkasta svetloba in Padme si je zaželela da bi lahko izginila s tega kraja.

((prišel iz doline grobnic))

V črni plašč odeta postava se je tiho premikala skozi noč proti bližji manjši naselbini. Peščeni vihar, ki se je nenadoma razdivjal, je neusmiljeno tolkel vse, ki so si drznili nahajati na površju Korribana. In ob takšnem delu narave je bilo število teh skoraj zagotovo majhno če se je sploh našel kdo.
Zabrak je bil z vsakim korakom bližje svojemu cilju in vedno močneje je lahko čutil prisotnost nekoga na Silo občutljivega. Toda kaj če ni Jedi? Morda je ravno tako Sith. Ker tega nikakor ni mogel vedeti se je pred vstopom odločil za rahlo kamuflažo. Pospravil je svoj svetlobni meč, ki ga je do tedaj nosil vidnega, na notranjo stran plašča in končno tako pripravljen stopil nasproti prvemu stražarju, ki je sprejel vsakogar. Čeravno si je sith sprva želel nič hudega slutečo bitje pokončati je na koncu to možnost opustil. Izginotje ni namreč kaj hitro zasledili in ob vsem alarmu bi bilo izpolnitev zadanega opravila še težje. Hote ali ne hote je tako moral zaigrati na strune prijaznosti.
"Stoj! Počasi stopi bližje." je zavpil stražar, ko so njegove oči končno zapazile približujočega se neznanca. Le ta je v znak neoboroženosti dvignil roke in stopil tako blizu kakor mu je pokazal stražar. Že od daleč je bilo mogoče videti, da pred seboj ni imel bojevnika temveč enega izmed zaposlenih v naselbini, ki ga je pač doletela neljuba naloga varovanja.
"Pomiri se prijatelj. Nič hudega ti nočem. Samo vstopil bi rad in se rešil tega peščenega viharja." Čeprav je varuh sprva omahoval je na koncu vendarle presodil, da osebek ni nevaren ter mu dovolil vstopiti. Napaka. Zlobnega nasmeška na obrazu je Maul stopil naprej v razsvetljene prostore. Skozi Silo je lahko začutil, da je njegova tarča samo še malo stran od njega. In kakor ga je do tedaj ta občutek vodil semkaj, mu je sedaj ob približevanju pristajalni stezi jasno nakazoval, da je njegov cilj tukaj. Z prepletenimi prsti in rahlo sklonjeno glavo je tako sith stopil v območje pristajanja.
Tamkaj se je nahajala ena sama ladja manjše velikosti. Okrog nje ni bilo videti nikogar in šele podrobnejše pregledovanje okolice je zabrak lahko opazil v plašč odeto bitje. Počasi je stopil bližje neznancu ali neznanki. Bolj, ko sta bila osebka blizu, bolj je bilo mogoče čutiti prisotnost nekoga, ki je podkovan v obvladovanju Sile. Naposled je Maul vendarle stopil pred tistega, po kogar je prišel, ter z rahlim odkašljevanjem poskušal pritegniti pozornost. Ni vedel, če mu je uspelo, toda vseeno je spregovoril, "Oprostite mi, toda moj učitelj bi želel govoriti z vami. Začutil je vašo prisotnost in domnevam, da mu je vaš namen obiska poznan. Bi, lepo prosim, stopili z mano?"

Padme je ze skoraj zaspala ko je nekako ođaljeno zaslisala glas, ki jo je nagovarjal. Bil je poln, globok in precej lepo oblikovan moski glas. Padme se je v pricakovanju princa na belem konju nezno nasmehnila. Nato je odprla oci. In zakricala. Pred njo je stalo bitjev crni obleki in z nedoumljivim obrazom, ki bi lahko bil tudi dobra maska. Bitje jo je nekako ocenjujoce gledalo s pricakovanjem v oceh. Ceprav Padme ni imela niti najmanjsega pojma kaj on ali ono pocne tukaj pred njo se je odlocila za priljuden pristop. Debelo je pogoltnila slino in s karseda mirnim glasom rekla: "Kako, prosim? Dober vecer, kdor koli ze ste. Ali ste prejle nagovarjali mene?" Glas se ji je precej opazno tresel. nato je Padme vstala in se pretegnila. Nenadoma pa je nekja zacutila. Bilo je precej opazno migljanje v Sili, a Padme kot ucenka res ni vedela kaj naj to pomeni. S Silo sta se sele komaj spoznali. Pomislila je: Mogoce se pa tale osebek pozna s Silo... A vseeno je rekla: "No, kaj zelite od mene?"

Maul je, pod varnim okriljem kapuce, zdolgočaseno zavil z očmi. Ljudje. Eden bolj zmeden kakor drug. Toda za realni svet se je, kakor je sklepal, da bi Jedi storil, kar se da prijazno nasmehnil. Morda je bilo v tem možno zaznati tudi kanček posmeha glede na odziv dekleta ob njegovem uzrtju. Vendar se je sith vsekakor trudil, da bi izpadel kar se da prijazno. Z že rahlo osladnim glasom je zabrak ponovno spregovoril ter poskušal nekje globoko v sebi poiskati malo potrpljenja, ki je vedno hitreje izginjalo. Resnično si namreč ni želel preživeti tukaj nič dlje kakor je bilo potrebno. "Da, vam sem govoril. Moj učitelj želi namreč nujno govoriti z vami. Skozi Silo je začutil vašo prisotnost tukaj in samo sklepam lahko, da mojster pozna namen vašega obiska tukaj. Bi lahko lepo prosim stopili z menoj?" Počasi se je Maul obrnil ter pokazal dekletu hrbet črnega plašča. Šele po nekaj korakih se je ponovno obrnil, da bi preveril ali mu ženska sledi. Roko je počasi premaknil in neznanki pomignil naj mu sledi. "Prosim, stopite z menoj. Gre namreč za nujno zadevo."

Padme, ki se je ze skoraj tresla od mraza in delno tudi strahu, je stopila korak za tem tako zvanim ucencem nekega mojstra, ki jo je zelel videti. Njene misli so brnele s polno hitrostjo in ugotavljala je da najbrz dela veliko napako. V temni noci na neznanem planetu je sledila grozljivemu neznancu, ki gotovo ni bil Jedi. Torej, ce ni bil Jedi, je moral biti Sith. Kajti zdrava logika ji je pravila: "Ce ni Jedi in pozna Silo, potem je Sith. In ce bi bil Jedi, bi ga ti gotovo poznala." Morala si je priznati, da jo je bilo strah. Poskusila je le delovati cimbolj miroljubno, saj ce je naletela na Sithovskega ucenca, bo tukaj nekje tudi njegov Sithovski mojster, cigar sprejema se Padme ni ravno najbolj veselila. Drugace povedano se ga je bala. A (zal) se mu ni mogla upirati. Bila je sama in sibka.
Zato je s pocasnimi koraki sledila bitju z masko, ki do nje se ni pokazal odkrite sovraznosti. A je sklepala da jo bo najbrz kmalu.
A glede na migljanje v Sili, je Padme sklepala da se vse bolj blizata bitjevemu ucitelju. Padme si je vroce zelela da ima Sithovski mojetes dober dan in da je ne nameravata napasti. Kaj pa je ona, dekle, in sele ucenka proti Sithovskemu mojstru in njegovemu ucencu. A vseeno se je pod plascem za sreco oprijela svojega meca in si zazelela da ji ga ne bi bilo potrebno uporabiti.
Se vedno je sledila bitju, ki jo je v popolni temi vodil v neznano. Nenadoma jo je presinila cudna ideja in rekla je: "Oprosti, vendar bi rada vedela tvoje ime." Njen glas je v temi grozljivo odzvanjal in mogla si je priznati da se ga je precej prestrasila. Njeno vprasanje se ji je sicer zdelo izjemno neumno, a vseeno jo je identiteta neznanca zanimala, ce ne celo privlacila, a vsekakor si je zelela da bi bila doma, na rodnem Nabooju, ne pa kar nekje v druzbi Sitha. Poskusila se je osredotociti na Silo, ce bi ji kaj povedala on neznancu. A Sila je seveda molcala.


((Maul: sem spremenil post tako, da je sedaj vse v enem ))

Končno se je dekle na njegovo povabilo odzvala in stopila za postavo, ki jo je vabila proti neznani usodi. Maulov obraz se je v temi spremnil v zlobno nasmejahno grimaso ob mišljenju, da je neznanka očitno sprejela njegovo igro. Tako ja. Kar sledi mi in kmalu boš spoznala, da ni pametno zaupati vsakomur, ki pride mimo ter se ti nasmehne.
Komaj sta bitji naredili nekaj korakov mimo zadnjega stražarja in končno zapustili varno zavetje naselbine, že ga je predstavnica nežnješega človeškega spola povprašala po imenu. Sith, ki se je sedaj namenil svojo spletk odigrati do konca, ji je kar med hojo odgovoril. "Oh ta imena in vsi ti nazivi. Toda konec koncev smo vsi samo služabniki Sile, ki nam počasi razkriva našo usodo. Učitelj je že davno, ko je postal član Jedijev, zavrnil svoje ime. In prav tako sem storil tudi jaz, ko sem stopil v njegov uk. Že dolgo časa se nahajava na tem planetu in preučujeva grobnice, ki so kakor opozorilo pred temno stranjo Sile tukaj že nič koliko let." Nenadoma je postava v črnem plašču pospešila korak. Veter, ki se je predhodno umirl, je sedaj ponovno pričel močneje pihati ter dvigovati v zrak prvi pesek. Zadnje, kar je Maul sedaj potreboval je bilo to, da bi ostal nekje ujet z to neznanko. Resnično namreč ni vedel, koliko časa bi se mu potlej še uspelo zadrževati, da ne bi potegnil na plan skritega svetlobnega meča ter potešil svojo željo po krvi.

((odšel proti dolini grobnic))

Yoda je nemirno taval po svoji ladji. Slišal je signale Padme, ki so ga prosili za pomoč. Upal je, da še ni prepozno, čeprav je vedel, da nima več veliko časa. Vprašal je Willa za mnenje. Vendar temu ni bilo mar odgovarjati. Vse kar je vedel, je bilo, da mora voziti ladjo nekega po njegovem mnenju norega prijatelja. Ni se dal motiti pri vožnji. Yoda je nemirno čakal na pristanek. Vsaka žilica njegovega telesa ( če štejemo tiste, ki so mu še migale) mu je vstrepetala. Čeprav je vedel, da se nasprotnika ne boji pa naj bo kdorkoli. Vendar je bil vseno malo nestrpen. Ko so pristali se je pripravil na mogože začeten boj vendar ga ni bilo. Na ploščadi je bilo vse mirno tako kod drugje. Še enkrat je razmislil če se splača vendar se je takoj spomnil, da je vpleten mladi Padawan torej se mora potruditi. Iz razmišljanja ga je zbudil Will ki mu je dejal: "No opravi že svoje delo in potem se vrniva domov ta kraj mi ne diši" Ko je prispel iz ladje je videl planet tak kot bi bil v grobnicah. Ta kraj mu ni dišal. čutij je prisotnost sithov. Vendar je moral oditi po prašni poti. Počasi nato pa vedno hitreje se je napotil proti grobnicam kjer je zaznal signal.