Dolina grobnic

Postava zavita v črn plašč, se je s počasnimi koraki premikala po prašni dolini in njeni mehki koraki so zadevali ob kupe peska, ki se je vrtinčil po tleh. V zraku je vladala smrtna tišina z izjemo tihega zavijanja vetra, ki se je razlegalo iz vseh strani opustele doline. Kipi nekdanjih sithovskih lordov so ponosno stali ob robu in s hladnimi pogledi zrli proti temni osebi, ki pa se zanje ni niti najmanj menila. Velika oglavnica ji je pokrivala precejšen del obraza, a kolikor se ga je videlo, ni izkazoval nobenih čustev.
Občasni sunki vetra so zavalovali črno obleko, ki se je za vlekla za osebo... Nebo je bilo žveplenih barv, posuto z raznovrstnimi težkimi oblaki, skozi katere ni prodrl niti en žarek bližnjega sonca.
Nenadoma je oseba zavila proti kipu enega od mnogih sithov in obstala pred vrati njegove grobnice. "Darth Revan" je spregovorila z raskavim glasom in usta so se ukrivila v hladen nasmešek. "Dolgo je že, odkar je kakšen sith lord nadzoroval tolikšen del galaksije, odkar so bili jedijski izmečki tako na psu, kot tedaj." Oseba je govorila s komaj slišnim glasom, a ta glas je bil odločen in zmagoslaven, v njem ni bilo čutiti niti kančka usmiljenja ali strahu. Iznenada pa se je črna postava zdrznila, kajti začutila je prisotnost novega bitja, bitja, ki je bilo izurjeno v Sili. Menda ni kakšen jedijski nesrečnik prišel sem? se je z mešanico besa in radosti vprašala oseba, kajti sem je prišla zato, da poišče mir, a hkrati je hrepenela po tem, da bi znova pokončala kakšega izmed jedijev, kar ni storila že toliko časa. Če ni bil jedi, je lahko bil le še sith, a sithov je bilo zelo malo, kljub vsemu pa je bil ravno Korriban tisti planet, ki jih je privabljal skupal..

Vetrič se je nežno poigraval z peskom, ki ga je bilo mogoče na tem planetu najti v izobilju. Zavesa, ki je pri tem nastajala je onemogočala vidljivost na več kakor nekaj korakov, kar pa ni oviralo tistih, ki so lahko zaznavali s Silo. Toda tokrat ni govorla o privržencih Reda Jedijev. Ne, ampak o njihovih večnih nasprotnikih - Sithih.
Sedeča postava je negibno kakor kateri izmed kamnov sedela na tleh. Ni se zmenila za okolico, niti za morebitna živa bitja. Njena pozornost je bila namreč preusmerjena samo na meditacijo. Toda nenadoma so se veke razprle in razkrile oči, polne čiste zlobe. Pogled, ki je videl že nič koliko del temne strani Sile. In pri veliki večini je to bitje tudi sodelovalo. Čutim ga. Nisem sam tukaj. O ne, nič več. Počasi se je telo dvignilo, da je črni plašč, ki je tako zelo značilen za predstavnike Sithov, zaplapolal. Dlani so urno preverile, če je svetlobni meč še vedno pripasan in ga nato zakrile pred morebitnim pogledom neznanega bitja. Tetovirano glavo, poraščeno z rogovi, je prekrila kapuca in zabrak je naredil prvi korak proti neznani usodi. Ob dotiku noge se je dvignil še dodaten pesek, da v vsej zmedi kmalu ni bilo več mogoče opaziti premikajočega se telesa.
Plenilec se je urno skril za bližnji kamen, ko je opazil v daljavi obrise neznanca. Le ta se je očitno namenil opazovati in morda kasneje tudi raziskovat eno izmed premnogih grobnic tistih, ki so s pomočjo temne strani Sile nekaj dosegli. Čeravno jim to ni kaj veliko pomagalo glede na to, da so bili sedaj vsi mrtvi. Samo majhen delček zakrite glave je gledal iza skale, ki jo je že od nekdaj počivale sredi neizprosne Korribanske puščave. Sprevržen nasmešek se je pojavil na obrazu, ko je za sedaj še skriti napadalec gledal proti neznanemu bitju. "To bo tako zelo lahko." Počasi je zabrak stopil iz svojega skrivališča ter se tihega koraka namenil proti postavi. Nekaj korakov za njo se je Maul ustavil ter pričel podrobneje premlevati svoj taktiko. Prelahko. Raje se bom delal, da sem Jedi. Tako se mu bom lahko bolj približal ter opazoval njegov zgroženi pogled, ko bo umiral. Roka je izpustila ročaj svetlobnega meča, ki ga je že držala v pripravljenosti za napad in glasen glas je spregovoril. "Pozdravljen prijatelj. Občuduješ poslednje bivališče tistih, ki so na žalost zašli na temno stran?"

Peščeni vihar, ki je bil na tem planetu Sithov tako pogost, se je krepil in vidljivost je bila vse slabša, a to ni motilo osebe v dolgem črnem plašču, ki je trdno kot kip stala pred velikansko podobo nekdanjega sitha Dartha Revana. Smer njenega pogleda ni bilo moč določiti, saj ji je oglavnica prekrivala večji del obraza in tako se je videla le bela brada z delom ust, ki niso izkazovale nikakršnih čustev.
Sith se je še predobro zavedal, da ni sam in čeravno ni niti trenil, je zaznal vsak neznančev gib. "Tako torej, nekoga pa matra radovednost. Bomo videli, ali bo ta osebek vsaj koristen." Bolj ko se mu je neznanec približeval, bolj je sith čutil njegovo prisotnost in sčasoma je začenjal čutiti tudi bes, ki je kakor para hlapela z njegove notranjosti. "Glej no glej, očitno pred sabo le nimam nedolžnega zajčka. Toliko srda, toliko besa že precej časa nisem čutil" je razmišljala oseba z zaprtimi očmi, ki še vedno ni spremenila lege svojih rok. Močani sunki vetra so neusmiljeno udarjali vanjo, pesek se je vrtinčil po zraku, a sith je deloval, kakor da vsega tega ne bi niti občutil. Naposled se je neznanec le znašel za sithom in ga ogovoril, Sidious pa se je počasi zasukal in iz njegovega grla se je izvil hladen in preračunljiv smeh. "Pozdravljen tujec. Da, občudujem njihova bivališča, a čutim, da je tvoja žalost zaradi tega prav tolikšna, kolikšna je moja. Ni tako, sith?" Zadnjo besedo je Sidious nekoliko bolj poudaril in še isti hip so iz njegovih izproženih prstov švignile modre strele in v naslednjem hipu že usekale po nasprotniku, ki tako hitrega napada kajpada ni pričakoval. Sidiousov napad je bil tako silovit, da je tujca napad vrgel po tleh, a še tedaj strele niso prenehale. Šele čez čas, ko se je tujčeva obleka že začela smoditi, je sith sklonil roke in strele so hipoma prenehale. " V tebi čutim velik bes, a ta te ne bo rešil pred mojo močjo, proti kateri si navadna ničla. Zdaj boš umrl, razen če se izkažeš za koristnega" je dejal Sidious s skromnim glasom in se znova hladno zasmejal, ko se je padlemu nasprotniku počasi bližal.

Z lažnivim nasmeškom na obrazu, ki je razkrival dobrohotnost in želje po pomoči bližnjim, kar je bilo v resnici daleč od resnice, je Maul zrl v neznano bitje. Razen peščenega viharja, ki je z vsakim trenutkom bolj divjal in premetaval sem ter tja vedno večje količine peska, se ni nič drugega premaknilo. Zabrak je že mislil storiti tisto, kar je že vseskozi bil njegov namen, glede na to, da tujec ni odreagiral. Toda nenedoma se je v črnino odeta postava pričela počasi premikati. Z vsako sekundo je bil neznani obraz bližje temu, da se razkrije in z vsakim pretečenim trenutkom so bile sithove mišice bolj napete. Vendar pa ga je namesto presenečenja ali česar koli drugega pričakalo ravno nasprotno - smeh. Preden bi Maul lahko dojel, da pred njim ni navadno nedolžno bitje, so se dlani tujca premaknile in izpod prstov se je zabliskala strela, ki so ji sledile še preostale. Čeravno je urno kot le kaj Maul segel proti svetlobnemu meču je bilo prepozno. Napad ga je dosegel hitreje in kakor lutko, ki je na milost prepuščena grobemu igralcu, je v plašč zavito telo vrglo po prašnih tleh. Vendar niti takrat še ni bilo dovolj. Neznanec je še kar vztrajal pri svojem napadu, ki bi marikoga že pokončal. Toda ne, zabrak se ni vdal. Čeravno je trpel grozne bolečine in proti temu za sedaj ni mogel storiti še ničesar, se je zbral in poskušal vsaj malo omiliti posledice novo nastalega položaja. Ko je že izgledalo, da bo to bridki konec še enega privrženca temne strani Sile, se je napad kar naenkrat ustavil. Iz kot noč črnega plašča se je smodilo toda puščavski veter je dim, vključno z vonjem, hitro odnesel daleč stran. Ponovno je tujec odprl usta in skozi piskanje so v ušesa napadenemu priplavale nove besede. Besede, ki so v njem sprožile samo še večji bes. Vendar pa dodaten pritok andrenalina ni povsem zameglil uma, ki je še premišljeval o ravno prestanem dogodku. Sith. Ali padli Jedi. Preklet naj bo. Nihče se ne igra tako z mano! Kakor, da je mrtev, je Maul obležal v neudobnem položaju na puščavskih tleh. V zadnjem trenutku, ko je bil nasprotnik že povsem blizu, se je šele premaknil. Medtem, ko je ena dlan planila pokonci ter sprožila delovanje Sile in potegnila napadalca bližje, je druga segla po svetlobnem meču. Orožje je bilo hipoma pripravljeno in iz ročaja se je prikazalo eno lasarsko rezilo s pomočjo katerega se je zabrak namenil končati ta boj ter drugega sitha zabosti v trebuh. Nič kolikokrat sem že kasneje uporabil drugo rezilo in tako naj bo tudi sedaj. "Umri, ti črv ničvredni!"


((nalašč sem pisal samo Maul brez Darth saj sem se domislil, da bi ga lahko Sidious šele sedaj "uradno" razglasil za njegovega učenca in mu s tem podal tudi naziv Darth ))

"Hahahaha, ti sithovski izmeček" se je smejal Sidious, ko se je bližal padlemu sovragu, ki ni kazal znakov življenja. Sith lord, zaverovan v svojo moč in nepremagljivost, je povsem pozabil na vse drugo in tako ga je napadalec za hip nadvladal. Njegov urni napad Sidious ni niti najmanj pričakoval in tako je nenadoma začutil silo, ki ga je z vso močjo povlekla proti konici rdečega soja, ki se je bleščala v napadalčevi roki.
A vsa dolga leta urjenja in kopičenja moči niso bila zaman in tako temni lord ni več omahoval. Roki je sprožil predse in v njih v hipu nabral silno energijo Sile, ter jo naposled sprožil. Pri tem se je zgodilo dvoje, nehalo ga je vleči k napadalcu, slednjega pa je hip zatem vrglo po tleh, saj ga je zadel udarni val, ki je prekašal njegovo moč Sile. Sidious ni niti hip omahoval, pač pa je dvignil roki visoko v zrak in ju začel premikati, pri tem pa se je okrog ležečega tujčevega telesa oblikoval vrtinec tisočerih peščenih zrnc in lijak silnega vetra se je dvigal vse višje, dokler naposled ni zajel tudi tujca, ga vzdignil od tal in pričel neusmiljeno premetavati v središču peščenega lijaka. Moč vetra v lijaku je bila tolikšna, da se je napadalčevo telo s svetlobno hitrostjo vrtelo vzdolž njega proti vrhu in pri tem je izgubil meč, ki mu je padel iz vrtinca in se skotalil v bližino temnega lorda. Hitrost in smer premikanja vrtinca je usmerjal Sidious in dolgo se je igračkal, ga poviševal in zmanjševal in naposled ga usmeril proti velikemu kipu nekdanjega sitha, da je vrtinec siloma treščil vanj in pri tem izpuhtel, tujčevo telo pa je vrglo po tleh. Sidious, ki je že prej pobral njegov meč, se mu je počasi bližal in njegov obraz, zakrit pod oglavnico ni izkazoval nobenih čustev. "Tepec. Nikoli mi ne boš kos, kajti tvoje bedne sposobnosti so otročje, v primerjavi s pravo močjo temne strani Sile!"Sith je znova iztegnil roke in iz njih so švignile strele, ter stresle napadalčevo ležeče telo. "Z mano se ne moreš kosati, a povsem nekoristen vendarle nisi. Pridruži se mi, sprejmi moje mojstrstvo in sam ti lahko dam moč, ki si je niti ne predstavljaš! Z njo boš nadvladal jedijske izmečke in v njihove bedne misli vnesel nepopisen strah. Sprejmi to, ali sprejmi smrt." Strele so znova švignile po zraku in spet stresle napadalca, a tokrat še močneje kot prej.

Največkrat je v naravi tako, da tisti, ki ima določeno sposobnost bolje razviti zmaga ter pobije nasprotnika. Ali si ga podredi. In tudi sedaj je bilo tako. Kajti čeravno bi Maulu skorajda uspelo izvesti načrt se je le ta na konci izjalovil. Namesto, da bi neznanec doživel bridki konec s pomočjo svetlobnega meča je le tega skorajda doživel zabrak, ko se je nasprotnik odreagiral z novim protinapadom. Vsega prestanega se v bistvu sith sploh ni spomnil kajti zadnja stvar, ki se jo je zavedal, je bil povračilni udarnil val Sile. Sedaj pa je nenadoma ležal na tleh, v glavi je vladalo grozljivo piskanje in ponovno je okolico zapolnil vonj po zažganem. Skozi nepredstavljiv hrušč, pri katerem peščeni vihar, ki je z vsakim trenutkom bolj divjal, ni ravno pomagal, so namreč skozi vse tiste zrnce peska zadnje besede, ki jih je temni sovražnik izrekel. Vendar pa, čeravno je bil že povsem na koncu z močmi, Maul še ni izrekel zadnje besede. Zbral je poslednjo energijo, ki jo je še premogel in obupno dvignil dlan. Svetlobni meč, ki ga je sedaj nenadoma držal v rokah nasprotnik, se je hitro osvobodil prijema in odletel proti svojemu pravemu lastniku. Prsti so močno in željno stisnili ročaj, ko so se stegenske mišice napenjale v agoniji. Toda zabraku je uspelo, da se je spravil na noge. Počasi je segel proti kapuci, ki je zakrivala obraz in jo odstranil, da se je razkrila glava. Po vrhu rdeče glave so bili, kakor se za zabraka spodobi, razposejani rogovi toda sredi obraza so polne sovraštva besnele rumene oči. Sith je rezilo svetlobnega meča usmeril proti močnejšemu nasprotniku in z glasnim glasom spregovoril. "Nihče, nihče me ni nikoli premagal! Nikoli se nisem vdal! Nikoli nisem pustil drugim, da mi ukazujejo! In vedno sem bil privrženec temne strani Sile!" Nabrane moči so pričenjale popuščati, da Maulu ni preostalo drugega kakor, da del svojega govora izpusti ter preskoči na konec. Noga se je nenadoma upognila, da je koleno pobližje spoznalo puščavsko površino Korribana in glava se je upognila. Roka je segla pred telo, da je bil svetlobni meč vzporedno poravnan z tlemi. "Do sedaj, učitelj." Tedaj se je sprožilo še rezilo na drugi strani, da se je orožje sedaj razkazovalo v vsej svoji veličini.

Temni lord Sithov se je zmagoslavno nasmehnil in spustil svoje roke, ko se mu je tujec vendarle vdal. "Dobro, zelo dobro. Odločil si se modro" Sidious se je nasmehnil in segel po prižganem dvokrakem svetlobnem meču, ter si ga podrobno ogledal.
"Verjamem, kajti v tebi čutim silen bes, ki ti daje moč in prikriva šibkosti na področju Sile. Velik Sithovski morilec boš, morda celo največji izmed njih, a sprva se boš moral dokazati. Sila v tebi je močna, a naučiti se jo moraš pravilno uporabljati." Sith je utihnil, ter napravil nekaj korakov po zaprašenih tleh. Kot da bi vreme sovpadalo z notranjim ozračjem obeh osebkov, je vihar začenjal pojemavati in visoko na nebu so se prikazale prve lise značilnega rdečkastega neba na Korribanu. Sunki vetra so slabeli, zrak pa je postajal znosnejši. Sidious se je kmalu vrnil do svojega novega učenca, ter mu meč vrgel pred kolena. "Da postaneš pravi sith in si prislužiš vzdevek Darth, boš moral opraviti tri preizkušnje. V prvi boš pokazal svoje spretnosti vihtenja svetlobnega meča, v drugi svoje spretnosti pri uporabi sile in pri zadnji oboje. Vstani moj mladi vajenec in se pripravi na prvo preizkušnjo." Sidious se je nekoliko umaknil, da je Maul rahko opazil štiri zakrinkane postave, ki so se mu počasi bližale in katerih pojave so postajale vse razločnejše sredi pojemajočega viharja. Vsak izmed njih je nosil tesno črno oblačilo, glavo so imeli ovito, tako da so se jim videle le zlohotne oči, ki so neusmiljeno zrle proti Maulu. Vsak izmed štirice, je v roki stiskal svetlobni meč, trije enojnega in eden dvojnega. Ko so prišli v neposredno bližino obeh sithov, so obstali in nepremično zrli naravnost v Zabraka. "Sithovski morilci" je hladno dejal Sidious. "Najboljši izmed vseh trenutno živečih. Pokončali so že prenekaterega jedija." Sith lord se je zasukal nazaj k Maulu in tokrat je ta lahko videl malce večji del zakritega obraza. "Tvoja naloga je preprosta, ubij jih! A obstaja en pogoj, pri boju si ne smeš pomagati z uporabo Sile, pa če bo še taka nuja. Uporabljaj zgolj spretnost svojega telesa, predvsem pa spretnost vihtenja svetlobnega meča. Če uporabiš Silo, te lastnoročno pokončam." Sidious se je rahlo nasmehnil s svojim značilnim hladnim in neusmiljenim podtonom in stopil vstran. Štirje napadalci niso niti sekunde omahovali, pač pa so se s prižganimi meči že pognali proti Maulu z enim samim ciljem, da ga zmeljejo.

(Zdaj lahko opisuješ tako svoja dejanja, kot dejanja tvojih napadalcev in čim daljši post spišeš, tem bolje bo. Sam bo nato objavil post, kjer te bodo sithi napadli še enkrat in v tvojem drugem postu jih uspeš zaustaviti, če boš seveda dobro opisoval svojo obrambo in njihove napade. Če ti kaj ni jasno, mi lahko pošlješ ZS, ali se pogovoriva v admin kotičku.)

V klečečem položaju in ob besedah, ki jih je močnejši sith izgovarjal, se je po zabrakovi glavi prestavljala marsikatera ideja. Toda daleč najmočnejša je bila ena - da bi izkoristil bližino ter kombinacijo prižganega svetlobnega meča ter si po sithovski tradiciji vzel naziv neznanca. Ne bodi neumen. Še zmeraj te zaradi obvladovanja Sile z lahkoto nadvlada. Niti ob omembi naloge se ni dvignil razkriti obraz, kajti za zaznavanje nasprotnikov ni potreboval oči. Dovolj je bilo že, da je malo bolj prisluhnil in lahko je slišal noge nasprotnikov, kako drgnejo med hojo ob pesek in kamenje, ter brnenje njihovih orožij. Z vsakim trenutkom so bili bližje. Toda nenadoma sta se dva izmed četverice ustavila medtem, ko je druga dvojica še naprej napredovala. Dva. Tedaj sta bila napadalca že povsem zraven in čas je bil, da Maul odreagira tako, kot si je zamislil.
Levica, polna krvavo rdečega peska, je švignila navzgor. Od bolečin, ki mu jih je tujek v očesu povzročil, je sithovski morilec zakričal. Zabrak je medtem že izvedel preval naprej in preden bi lahko drugi napadalec odreagiral, je konec svetlobnega meča končal agonijo nesrečneža. Vendar pa so bili poklicni ubijalci izurjeni tudi za takšne primere, kajti že v naslednjem trenutku je skozi zrak proti hrbtu novega učenca rezalo smrtonostno orožje. Ob pravem času je napadeni odreagiral ter ponovno sprožil še drugi konec svojega orožja, da so ob dotiku svetlobnih mečov pokazale iskrice. Z pomočjo adrenalina, ki se je pričel pretakati po zabrakovih žilah, je Maul izvedel obrat in z pestjo zadel nasprotnika v mednožje. Preden bi lahko pokončal še enega izmed članov četverice je sedaj vzravnanega sitha napadla druga dvojica. Samo lastnim telesnim sposobnostim in spretnosti se je lahko mečevalec zahvalil, da se mu je uspelo izgotniti zahrbtni taktiki nasprotnikov. Medtem, ko je namreč eden napadal od zgoraj navzdol, je drugi svoj udarec usmeril proti nogam. In z hitrim razmišljanjem ter skokom nazaj je vajenec zapustil dosegljivo območje svetlobnih mečev. Tako pripravljen na novo potezo je Mauk čakal, da se bosta nasprotnika premaknila. Vendar nista odreagirala, dokler se ob njiju ni postavil še zadnji izmed četverice. Šele združeni so nato ponovno napadli zabraka.

Zbrano je opazoval svojega novega učenca, ki se je boril s Sithovskima morilcema in prepričanje o svoji dobri odločitvi je v njem naraščalo. Ne, ta Zabrak je bil preveč vreden, da bi ga pokončal. V Sili res ni bil pretirano sposoben, a mečevanje je obvladal mnogo boljše, kot si je Sidious prvotno predstavljal in Sith Lordu bi tak morilec vsekakor koristil. Dva Maulova nasprotnika sta bila še živa in Sidious se ne bi vmešal, če ne bi začutil spremembo v Sili.
Iznenada je začutil prisotnost novega bitja, ki vsekakor ni bilo nedolžno v obvladovanju Sile. Bilo je daleč, a bilo je tukaj oziroma je šele prišlo. Načrti v Sithovi glavi so se pri priči spremenili, kajti prišleka ni šlo kar tako spregledati. V Sidiousovi roki se je nenadoma pojavil srebrn ročaj iz katerega je šinil curek rdeče svetlobe in še isti hip je Sith Lord kot blisk skočil proti bližnjemu sithovskemu morilcu in ga takoj pokončal z vbodom v trebuh. Drugi morilec, ki je bil siloma presenečen, je poprijel za meč in se poskušal obraniti, a Sidious je izkoristil njegovo zmedenost in ga po nekaj zamahih z mečem spravil v brezizhodno situacijo. Morilec se je spotaknil in padel po tleh, Sidious pa je tedaj z vso silo usekal po njegovih nogah in mu jih odrezal, ter ga nato pustil v smrtnih mukah na tleh. Svetlobna meča obeh morilcev si je spravil pod plašč, ter se zasukal nazaj k Maulu. Druga dva morilca, ki sta ostala še živa, sta naglo pobegnila in za njima ni bilo več sledu. "Čutim veliko spremembo v Sili. Bitje, občutljivo nanjo je prišlo na ta planet in če domnevam pravilno, gre za jedija." Sidiousov glas je postal hladen in zaničevalen, ko je izgovoril zadnjo besedo. "Maul, pred teboj je nova naloga. Odpotuj do vesoljskega pristanišča ter mi izsledi tega izmečka. Ukroti ga, stisni ga, a ne ubij ga! Pripelji ga predme da vidim, kaj je jedija prineslo na naš planet, planet Sithov. Morda mi bo še zelo koristil." S temi besedami se je Sith Lord obrnil in počasi odkorakal nazaj do grobnice, kjer je stal, ko se je prvič srečal z Zabrakom. Za zadnje trzajoče gibe morilca na tleh se ni niti zmenil in pred vhodom svetišča se je posvetil meditaciji.

Zabraki so že od nekdaj znani po svoji trmi ter borbenosti in marsikateri izmed njih bi raje žrtvoval lastno življenje kakor priznal poraz. In ravno tako je bilo z Maulom. Kajti čeprav ga je boj, ki bi ga pri polni moči zagotovo dobil mnogo lažje, še vedno potekal je bil sith že utrujen. K vsemu temu je botroval tudi dvoboj, ki ga je temačnež kakor za predigro imel z neznancem, sedaj učiteljem. Samo Sili se je lahko utrujeni zahvalil, da je brez očitnega razloga mojster napadel preostale preživele ter sam poskrbel za njih. Rahlo zmedeni privrženec temne strani tako ni mogel drugega kakor, da je opazoval masaker pred seboj. Šele, ko je bilo krvavo opravilo končno se je človek ponovno obrnil k njemu ter mu med nalaganjem nove dolžnosti delno razkril tudi razlog za svojo potezo. V znak razumevanja je zabrak ugasnil svoj svetlobni meč, se priklonil in namenil proti svojemu novemu cilju naproti. Rumene oči, polne zlobe, so med odhajanjem sprevrženo opazovale muke nesrečneža, ki ga je čakala dolga in mučna smrt. Le ta je, v upanju, da se v bivšem nasprotniku vseeno skriva še kanček dobrote, glasno zaklical proti njemu. "Pomagaj mi vendar!" In res se je v sithu nekaj premaknilo kajti počasi je spremenil smer svoje hoje in stopil do trpečega. Z kar se da prijaznim nasmeškom na obrazu se je sklonil bližje morilcu, mu nekaj zašepetal na uho ter z naglim gibom odsekal roke. "Če nisi dovolj močen pa umri. Takšno je pravilo sithov zatorej trpi." Med tem, ko se je nesrečnež poskušal zvijati v agoniji se je zlobnega izraza Maul napotil stran. Med tem se je peščeni vihar ponovno okrepil in ako učenec ni žele, da ga rdeči pesek zaslepi, mu ni preostalo drugega kakor, da si čez glavo povezne kapuco.


((odšel proti pristajalni stezi))

Sidiousova desnica se je dvignila visoko v zrak, ko je Maul že izginil v peščenem viharju v iskanju nove tarče. Pred Sithom je bila starodavna grobnica Dartha Revana, ki je v sebi skrivala starodavno znanje in moč. Sidious je že od nekdaj hrepenel po tej moči, saj bi naj bila strašna, a še nikdar mu ni uspelo vstopiti v grobnico.
Pred temno pojavo se je prikazalo mračno bitje, ki je bilo prozorno, a jasno se je videl njegov črni plašč in rdeča maska, ki mu je zakrivala obraz. Bitje je v obeh rokah stiskalo svetlobna meča in počasi se je bližalo Sidiousu. "Ta grobnica je zapečatena in nihče, katerega kri je zaznamovana z Mrakom ne more vstopiti vanjo" je spregovoril duh Revana in zavihtel oba meča po zraku. Sidious se je hladno nasmehnil. "Saj tudi ne bo poskušal, ker mu ni potrebno. Prav na pladnju se je ponudil primerek, ki bo pravšnji za vstop vanjo. Hrani moči za kasneje Revan, kajti bliža se ti velik Jedijski bojevnik, ki želi obračunati s tabo." Obličje Dartha Revana se je streslo in svetlobna meča je zavihtel z še večjo agresijo. "Kje je? Hrepenim po krvi jedijev, ki je že predolgo nisem okusil!" "Potrpljenje Sith Lord, tvoja tarča se bliža, počakaj jo na pravem mestu." Duh padlega Sitha se je razblinil, Sidousov obraz pa je izžareval zadovoljstvo. Zdaj mu bo vstop v grobnico omogočen, dokopal se bo do teh moči, duh in jedi pa se bosta med seboj pobila. Obe roki je vzdignil proti kamnitemu vhodu v grobnico, ter ju začel počasi premikati. Zgodilo se ni čisto nič. Znova ga je zajel bes in iz njegovih prstov so poletele strele in z vso silo treščile v kamnita vrata. Nič. Očitno je bilo res, kar je duh povedal, kajti le v roki tistega, ki ni zaznamovan s temno Silo je bilo, da lahko odpre ta vhod. Tod je bila temna stran Sile zelo močna in ta starodavna moč je držala vrata skupaj.

((prišel iz naselbine))

Peščeni vihar se je med hojo ponovno razbesnel in neusmiljeno bičal tiste, ki so si drznili nahajati v tistem trenutku na rdečkatem površju planeta. Čeravno se je zabrak nadvse trudil, da bi z neznako ostala na pravi se je kar nekajkrat skoraj pripetilo, da sta zašla. Vidljivost je bila namreč zelo slaba in samo čutenju Sile se je lahko Maul zahvalil, da je poznal nahajališče svoje učitelja. Kakor je namreč narava oteževala hoja je s tem prinesla tudi nekaj dobrega. Trupla ubitih morilcev so bila namreč tako očem nevidna čeravno je k temu rahlo pripomoglo tudi dejstvo, da je sithovski mojster premaknil na drugo točko.
Vajenec je lahko občutil, da so svojega učitelja ni več daleč čeravno ga še ni moge ugledati. Toda raje kakor, da bi nadaljeval, se je ustavil in počasi obrnil glavo proti dekletu. Z nasmejanim obrazom, ki je poskušal vdajati vtis prijaznosti, je pogledal neznanko in glasno spregovoril, da bi preglasil ves trušč, ki se je odvijal okrog njiju. "Po kakšnem imenu ali nazivu pa poznajo tebe? Resnično me namreč zanima, koga sploh na moje obžalovanje sprehajam po teh trenutno neprijaznih razmerah." In, če te bom moral ubiti, me vsaj zanima, koga bom pokončal.

Padme je na hitro izpljunila nagnusen pesek, ki se je valjal po njenih ustih in se razveselila ugotovitve, da se sicer precej neprijetno bitje, ki se po njenem mnenju izdaja za Jedija se vedno nekaj olike. Cudilo pa jo je, da se je odlocil za tako clovekoljuben pristop. Kakor koli ze. Padme je pred usta z rokami postavila lijak in zavpila proti bitju: "lahko mi reces tudi Dekle!" To sicer ni bila ravno najbriljantnejsa domislica, vendar mu Padme ni nameravala povedati svojega imena, kakor ji ga tudi on ni. Tako se je domislila vzdevka dekle, po katerem jo je klical oce ko je bil se ziv. Tako ji je rekel zato, ker je bila po njegovem mnenju ona prvo dekle, ki si je zelelo postati Jedi. In Padme si je mogla priznati da to za dekleta ni prevec obicajno.
Padme je nekoliko upocasnila korak in zavpila bitju: "Kam me sploh vodis? Ce moram res srecati tvojega ucitelje bi to raje naredila zunaj na odprtem. In sploh... V kaksne jame me vodis?" Padme je zacutila da se ji je glas zacel nenaravno tresti.
Histerija v njenem telesu je narascala in tudi v Sili j ecutila vse mocnejso prisotnost Sitha. Vadela je da ne morebiti Jedi. Kajte ce bi bil Jedi se prvic ne bi skrival, in ne bi je vodil na kraj kjer smrdi po trohnobi in smrti. Pa tudi poznala bi ga, ali pa bi vsaj on poznal njenega oceta. Tako je razmisljala Padme ko sta se z bitjem priblizevala njegovemu mojstru. Zelela si je le da bi bila varno spravljena v svoji ladji na poti na Naboo ali na prijetni Dantoin. A nesrecno je obticala v nekeksni grobnici "varno" pospravljena s Sithom in njegovim uciteljem. Zelela si le da sta dobre volje in da ji ne bi bilo niti potrebno prizigati svetlobnega meca. In sploh ga ni znala dobro uporabljati. "Moram najti mojstra!" je z upanjem pomislila".
Cutila je da je Mojster ze tik pred njenim nosom, a videti ga ni mogla. Se mocneje se je oklenila svojega svetlobnega meca. Zrak v votnili je bil pokvarjen in v zraku je plavala vlaga, pomesna z vonjem krvi in nabita s staticno elektriko. In tudi Sila je bila zelo prisotna.

Zaradi viharja, ki se je spet razbesnel nad površjem Korribana, se je Sidious umaknil v eno izmed starodavnih grobnic, saj ni imel niti najmanjšega veselja stati sredi orkanskega vetra, kjer bi mu pesek nosilo v vsako luknjo. Njegov učenec je tako dobro začutil novo lokacijo Sith Lorda in mladenko popeljal v rov grobnice, kjer se je zrak takoj spremenil. Bilo je precej bolj toplo in zatohlo, na tleh pa so ležali večji in manjši kamni. Rov se je kmalu prenehal in pred dvojico se je odprl širni okrogel prostor z velikanskim črnim kamnom na sredi, pred katerim je stala oseba v temnem plašču in zrla naravnost v kamen. Ko je dvojica prišla skozi odprta vrata v širšo jamo, se je Sith počasi zasukal in izpod svoje velike oglavnice pogledal mlado dekle, ki je spremljalo njegovega učenca. Sam jo je dobro videl, medtem ko ona ni mogla videti večjega dela njegovega obraza, kakor ust in nosu, saj je bilo vse ostalo zavito v mrak. "Pozdravljen, moj mladi jedijski prijatelj" je s prijaznim glasom dejala oseba v črnini in se s počasnimi koraki približevala mlademu jediju ženskega spola. Dekle je bilo še zelo mlado in Sila v njej je šele vzcvetela, a vseeno bo zadostovala za nalogo. Če se izkažeš za koristno, te bom morda celo uporabil kot mojo strežnico je sam pri sebi pomislil Sidious in dvignil roki. "Pozdravljena, v tem starodavnem kraju, kjer je moč Sile izjemna. Po tej zemlji so hodile osebe, ki so zaznamovale zgodovino in pustile neizbežen pečat v naši galaksiji. Prav čutiš lahko, kako se Sila uteleša v naših telesih..." Sidious je premolknil in za trenutek pomolčal. Nato se je zasukal nazaj k črnemu kamnu, ter vanj usmeril roki. Sila, ki je izšla iz njiju je bila tolikšna, da se je črni kamen začel počasi obračati in pri tem razkril sedišče, ki je bilo obrnjeno stran od vhoda v ta prostor. Ko je Sith kamen povsem obrnil, je odkorakal do sedišča, vklešenega v kamen in slovesno sedel nanj. "Temna stran Sile gospoduje tukašnjemu kraju. Kdor črpa iz nje moči, postane nepremagljiv, kajti ta moč izvira iz davnine, ko je bila moč Sile še mnogo večja kot je dandanes. S tako močjo lahko nadvladaš vsakega, a za njeno uporabo moraš biti dovolj.... Pogumen." Sidious se je zasmejal in pri tem skušal zveneti nekoliko bolj toplo, a hladnost v njegovem smehu je bila še zmeraj prisotna. "A kaj je tako mladega izurjenca v Sili kot si ti, pripeljalo na ta puščoben planet? Se zanimaš za to moč, ali si morda navdušena nad zgodovino?" Sith lord je nepremično sedel na črnem kamnu, ne da bi se menil za drugo, kakor za mladega jedija pred njegovimi očmi.

Padme se je z vsemi psihicnimi mocmi ki jih je premogla trudila da bi ohranila trezno glavo. Vrtelo se ji je in komaj je slisala pridusene besede Sitha, kije bil zavit v plasc. Sila v njem je bila izjemno mocna. Padme, ki se je zamanj trudila ohraniti svojemu glasu mirnost je rekla: "Kdo si in kaj zelis od mene? Na ta planet sem prisla po nakljucju in tako bom z njega tudi odsla." Njen glas ni zvenel tako prepricano vase kot njene besede, vendar je Padme globoko zajela sapo in nadaljevala: "Ne vem zakaj me je tvoj vajenec pripeljel sem, vem pa le da hocem takoj oditi! Takoj zdaj!" Zadnje besede je izgovorila skoraj krice, kar pa na Sitha ni naredilo vtisa. Hkrati pa je v mislih zacela na hitro preracunavati kako bi lahko pobegnila od tu. Moznosti za pobeg so bile nicevne in Padme se je tega zavedala. Ona je bila utrujena in lacna, vrtelo se ji je, bila je sama in izgubljena. Nasproti pa sta ji stala mladi Sith in njegov ucitelj, ki stakraj dobro poznala in verjetno sta bila tudi spocita.
Padme je ze skoraj pricela objokovati svojo usodo. Kar predstavljala si je lahko kako jo bo Sith najprej mucil in nato ubil, ali pa bo za vse zivljenje ostala njegova sluzkinja. A poskusila je né zapastib samopomilovanju. A obcutek je imela precej slab. Sith je se vedno sta oziroma sedel na precej zelo cudnem kamnu in Padme je lahko kar cutila kako pada v nezavest. Nevarno se je zamajala, a se je le ujela in naslonila na steno votline. Roke je prekrizala na prsih in poskusila izzivalno in samozavestno zreti v Sitha. A ze na dalec je bilo videti da ji to sploh ne uspeva prevec dobro.
Zacudila pa se je kako da lahko Sitha v tem zatohlem prostoru sploh dihata. Zrak je bilo malo ali skoraj nic, pa se ta je imel zelo neprijeten vonj.

Zaradi vsega hupa, ki je nastajal okoli bitij, Maul ni mogel slišati odgovora dekleta. Toda kljub vsemu mu je nekako uspelo z opazovanjem ustnic razbrati, da se mu je neznanka predstavila kakor Dekle. V znak razumevanja ji je samo prikimal in stopil naprej proti bližnji jami, kamor se je, ako ga Sila ni varala, zatekel njegov učitelj. V trenutku, ko sta vstopila, se je orkanski veter polegel in vse, kar je pričalo o divjanju na površju, je bilo grozljivo tuljenje in redki drobci peska, ki jih je zaneslo notri. Kljub sencam, ki so bile tukaj v premoči nad svetlobo, je bilo v možno hitro zapaziti tistega, ki ga je sith iskal. Spustil je žensko predse in z zanimanjem opazoval besedni dvoboj, ki je sledil. To bo še zanimivo.
Mladi sithovski vajenec se je med pogovorom nekoliko odmaknil in prav počasi drsel vedno bolj proti vhodu. S tem je namreč želel dekletu onemogočiti edini izhod iz jame. Kajti čeravno so bili Jediji poznani po neagresivnih potezah so skrajnosti privedle v skrajna dejanja. In sočenje privrženke svetle strani Sile z dvema članoma tistih, ki so se nagibali k temni strani, je vsekakor bila ena izmed takšnih nepredvidljivih skrajnosti. Vsak trenutek bi se namreč ženska lahko obrnila ter poskušala pobegniti. Maul pa ni imel nikakršne želje ponovno hoditi ven v razmerah, kakrše so trenutno vladale tamkaj. Čeprav ni dvomil, da bi se neznanka skorajda zagotovo izgubila in dočakala tamkaj svoj bridki konec.
Nenadoma je Sitha prešinila nova misel in srečen, ker očitno ni več potrebe po tem, je potegnil izpod plašča svetlobni meč. Oči so že skorajda nežno pričele s pogledom božati dragoceno imetje in ako bi ga kdo morda videl, bi se posmehoval. Toda kam dlje pa najverjetneje nebi prišel glede na to, da bi ga zabrak po tem napadel. Prsti so počasi drseli po ročaju dokler niso prišli do gumba. Tamkaj so se blazinice ustavile, počakal nekaj trenutkov in nato pritisnile, da se je zaslišalo sikanje ob prižiganju orožja. Rdeče lasersko rezilo je pogledalo na eni strani ven in po jami je odmeval glas sitha, ki je spregovoril. "Mojster, kaj želiš, da storim sedaj?"

"O ne, moj mladi jedi, odšla boš tedaj, ko bom jaz to rekel!" ji je hladno odvrnil Sithovski lord, ko je dekle uprizorilo pred njim pravi bojni klic. "Tvoje bedne sposobnosti so nične in kmalu boš okusila pravo Moč, da vidiš, kaj sploh je Sila." Sidious je počasi vstal in po glavi so se mu sukale najrazličnejše ideje, kako bi se čim bolj zabavno poigral s svojo novo žrtvijo. Vse bolj se je bližal dekletu in ob tem je lahko prav čutil strah in drget, ki sta izhajala iz nje. "Kolikšen strah. Vse bolj se sprašujem, kaj vas sploh učijo jediji, če niti osnovnih čustev ne moreš skriti. Je jedijsko učenje res tako zatajilo, ali imam pred sabo le skrajno nesposoben primerek? je odrezavo dejal Sidious, ki je v dekletu sicer zaznal tudi prisotnost Sile, a ta še zdaleč ni bila tolikšna, kot se mu je sprva dozdevalo. Ta "jedi" res ni bil kaj veliko vreden, a zato bo zabava z njim še toliko boljša. "Menda ne pričakuješ, da te bom kar tako izpustil? O ne, prišla si kot naročena in zame boš opravila določeno nalogo, če ne želiš trpeti v strašnih mukah, proti katerim je smrt nična. A najprej boš opravila majhen test vzdržljivosti." Sithov glas je zvenel posmehljivo in zmagoslavno. Desnico je iztegnil proti Padme in v njej se je nenadoma znašel žrtvin svetlobni meč, ki si ga je Sidious začel ogledovati. "Kar dobro orožje, za tako začetnico. Nisem vedel, da jediji že take otroke pošiljajo na teren oborožene kot prave viteze." Sith se je glasno zasmejal in meč odvrgel nazaj pred Padmine noge. "Poberi ga in pokaži, ali ga znaš vsaj držati! Moj učenec ti bo pokazal nekaj spretnosti, ki si jih poskušaj zapomniti, če boš seveda zatem še zmožna stati. Hahahaha" Sidious je stopil v neposredno bližino svojega novega vajenca, ter mu zašepetal na uho, da Padme ni mogla slišati niti besedice. "Pozabavaj se z njo Maul, kakor ti domišljija dopušča. Lahko jo mučiš kolikor hočeš, a en pogoj ti je naj jasen. Ko se vrnem, mora živeti!" Sith lord se je zasukal proti izhodu iz jame in se odpravil tja, a preden je zapustil prostor, je še enkrat obstal in pogledal prestrašeno žrtev, ki je stala pred neusmiljenim sithovskim morilcem.Nadvse zanimivo bi bilo spremljati ta dvoboj. Ne dvomim v krutosti Maula, a tega opravka ne morem zavreči. Sidious se je nato odpravil iz jame proti kraju, kjer je stala grobnica Dartha Revana. Zdaj, ko je bil jedi prisoten tukaj, jo bo lahko odprl in se sam dokopal do moči, ki je ždela v njej.

Padme je nemočno opazovala kako se je Sith poigraval z njo. S studom je poslušala njegove žaljive besede in na njih v možganih kovala kar se da zlobne odgovore, ki so se glasili nekako takole: Kaj pa misliš da si, Sith. O, ne ne boš se igral z mano. Saj vem da proti tebi nimam možnosti, prav tako pa se ti ne moreš norčevati iz mene. Sem pač vajenka brez učitelja. In če ga bom našla, bova skupaj poiskala tebe in se ti bom maščevala. Nato pa ji je zloben glasek v njeni glavi dejal: Če boš sploh preživela. Padme je poskušala ne razmišljati o tej možnosti, za katero si je morala priznati da je popolnoma mogoča.
Vajenec ki jo je pripeljal sem je že prižgal svoj laserski meč in Padme si je zaželela da bi njen poletel v njeno roko. Ležal je pred njenimi nogami, kamor ga je odvrgel Sith. Padme se je nagonsko sklonila, da bi ga pobrala. Nato pa se je premislila in se dostojansteno vzravnala. "Pred Sithom se že ne bom sklanjala!" si je rekla in poskusila laserski meč vzdigniti s pomočjo Sile. Brada se ji je nevarno zatresla in na čelu so se ji nabrale kapjle potu. A meč je še vedno ležal na tleh. Zaprla je oči in odprla dlan. Nato pa je meč poletel in nežno pristal v njeni dlani. Da! Še vedno zmorem! je v mislih zakričala Padme in prižgala meč. Meč se je prižgal in zasvetila je pomirjujoča zelena svetloba. Padme je nežno pobožala ročaj meča in se zazrla v Sitha. Njegov meč je bil rdeč. Popolnoma tipično! si je rekla Padme in zavzela precej klavrn obrambni položaj. Njena trenutno največja želja je bila, da se je Sith usmili, ali pa naj se vsaj izkaže da je zanič bojevnik.

Na obrazu zabraka se je pojavil sprevržen nasmešek, polen čiste zlobe, ko je mojster vajencu podal nova navodila. Maul je bil namreč tako zelo močno prepričan v svoje mečevalske sposobnosti, da je pustil dekletu, da si z pomočjo Sile ponovno povrne orožje v dlan. Sithove mišice so kar trzale od želje, da se končno udeleži dvoboja, ki si ga je tako zelo želel. Počakal je, da je učitelj zapustil prostor in šele nato storil prvi korak proti nasprotnici. Veter, ki je bil pri vhodu v jamo mnogo močnejši kakor znotraj samega prostor, je odpihnil kapuco z rdeče glave, da so se v polni veličini razkrili sithovski tatuji ter rogove, ki so kraljevali na pobriti koži. Žarenje rdečesa svetlobne meča je osvetljevalo bližnje stene in se tamkaj že srečevalo z zelenkasto svetlobo, ki je pripadala orožju ženske. Toda nenadoma je meč Maula ugasnil in se je zabrak sesedel na tla. Z dlanmi je poprijel za glavo in po prostoru se je zaslišal tih glas. "Prosim ... pomagaj mi."

Padme si je zelo začudeno pomela oči, ki so bile polne peska. Bila je že skoraj gotovo prepričana v svojo smrt, ko je Sith nenadoma naredil nekaj zelo nenavadnega. Sesedel se je kot vreča, meč mu je ugasnila in padel na tla. Izgledal je kot da bi nenadoma izvedel nekaj zelo groznega, ali pa da kot da bi se nečesa zelo prestrašil. Padme je bila globoko prepričana da je to obžalovanja vredna prevara, ampak Sith je dejansko izgledal nebogljen kot dojenček. Ko je Padme zaslišala njegov tresoči glas, ki jo je prosil pomoči, pa se ji je nekaj v srcu prelomilo. Ni ji bilo sicer čisto jasno kaj se s Sithom dogaja, ampak izgledal je kot da potrebuje pomoč.
Padme je bila v dilemi. V veliki dilemi. Sith je bil nedvomno v težavah. Ampak sedaj bi lahko pobegnila! Vse njene mišice so kar vpile po pobegu in Padme je vedela da je to njena velika priložnost. Sith je bil nemočen, njegovega učitelja ni bilo in pot je bil prosta. Tako prosta, da bi Padme lahko takoj in brez težav pobegnila.
Nesrečno je skomignila z rameni in zarenčala: "Kaj je?! Ali se nočeš boriti?"
Svojih besed se je skoraj zbala, tako grozljivo so zvenele. Ampak bila je prepričana, da si le tako lahko pomaga. Če se Sith namreč pretvarja, ima še vedno možnosti, kajti če bi se mu približala bi bilo nedvomno po njej.

"O pa še kako se hoče, a nesrečnik hlini svojo nemoč, kar je stara sithovska navada" se je iznenada oglasil energičen glas in ob vhodu v jamo se je prikazala visoka pojava v temno rjavem ogrinjalu, ki ji je kapuca zakrivala večji del obraza. Neznanec je brez omahovanja stopil naprej in si pri tem snel oglavnico, ter razkril svoje dolge sive lase in kratko sivkasto brado, možakarjev obraz pa je bil strog in izklesan od mnogih izkušenj.
Izpod plašča je z enim zamahom roke priletel ročaj svetlobnega meča, ki je v njegovi desnici zažarel v modri svetlobi, možakar pa je stopil bližje Padme in s Silo odrinil padlega sitha stran od njiju. "Ne boj se dekle, zdaj si varna, kot se tu pač varno da biti. Jaz sem eden izmed Jedijskih mojstrov, Belth Allusis po imenu in sem prihajam po navodilih mojstra Yode in mojtra Winduja." Jedijski bojevnik je ves čas z iztegnjenim mečem stal obrnjen proti ležečemu sithu in je tako nagovarjal dekle, ne da bi jo neposredno opazoval. Seveda je čutil na tem območjo veliko prisotnost temne sile, Padme pa je želel zaščititi. "Pojdi Padme, pohiti na mojo ladjo in se vrne na Coruscant, kjer te v jedijskem templju že pričakujejo! Sam bom zaustavil tega Sitha in se ti kasneje pridružim. Ladje ne boš našla težko, saj je pristala v dolini grobnic in ti ne bo potrebno nazaj do mesta. Zdaj pa pohiti in me ubogaj!" Jedijski mojster si je medtem snel svoj temnorjavi plašč in razkril običajno jedijsko obleko, ki se je zadrževala pod njo. Z curkom modre svetlobe se je začel počasi približevati Sithu, ki je še očitno hlinil bolečino, a na izkušenega jedija to ni napravilo nikakršnega vtisa. Njegov izraz je bil neomajen. "Vstani sithovski izmeček in nehaj hliniti bolečin, saj mene ne boš naplahtal. Če si želiš borbe, izvoli, tu me imaš! A da se spravljaš na mladega Padawana, je nezaslišano!" Belthova največja napaka je bil vedno njegov temperament, saj je zelo hitro vzkipel in pri tem ni razmišljal o ničemer drugem, kakor o svojem nasprotniku. Izkušeni jedijski mojstri so mu to večkrat dopovedovali, a sam ni mogel spremeniti značaja. Kljub vsemu je bil zelo cenjen in pravičen, tokrat pa se ni zavedal, da ta Sith, ki leži pred njim, še zdaleč ni edini v tem območju.

Padme se je kljub groteskosti svojega položaja morala namuzniti, ko je opazovala starega Beltha, ki se je razburjal do onemoglosti. Ni ga sicer osebno poznala, njen oče pa ga je in bila je prepričana da Belth ve kdo je, saj ji je oče često pripovedoval o njegovem nebrzdane temperametnu, ki je šel pogosto v nos vzvišenim članom imperija. Bila je nevevrjetno vesela njegovega prihoda. Vedela je namreč da se ji zdaj ni treba več bati, saj je bil Belth izveden in dober Mojster. Ni pa bila zadovoljna z njegovo odločitvijo, da jo bo poslal na varno v Coruscant. A Padme ni želela pustiti svoje preljube ladjice tukaj, med zlobnimi Sithi. Medtem ko se je stari Belth nadebudno boril s Sithom, se je Padme začela počasi umikati proti izhodu iz grobnic. Svoj meč je držala pred sabo, pripravljena na napad kogar koli. Ko pa je videla da se stari Belth bori kot za šalo, je rekla: "Belth, ali lahko ostanem? Prosim... Veš, kot mladi Padawan potrebujem izkušnje in obljubim da se bom izogibala nevarnosti. Samo opazovala vaju bom. Prosim...!" se je prilizovala in res upala da ji bo Belth obljubil ostati.

Že se je Sith mislil nasmehniti, ko je videl oklevanje dekleta. Vsi Jediji so enaki. Samo pomagali vsakomur, še nasprotniku. Zato pa umirajo. Toda nenadoma je prihod neznanega prišlega spremenil potek dogodkov in se je nenadoma zabrak znašel v položaju, ko je bilo hlinjenja dovolj. Od nikoder se je namreč vzel še eden izmed ljubliteljev svetle strani Sile. Vendar pa le ta ni bil povsem enak ženski. Bil je namreč mnogo močnejši in bolj izkušen v uporabi Sile. Že od daleč je bilo moč čutiti njegovo znanje in Maulove slutnje je samo še potrdilo to, da ga je neznanec z lahkoto odrinil z uporabo Sile. Med tem, ko je punca prosjačila mojstra, če lahko vendarle ostane, je Sith že planil na noge in prižgal svoje orožje. Tako ženska, ti ga kar zamoti in bom jaz poskrbel za ostalo. Toda preden bi Sith dejansko planil nad nasprotnika je lahko začutil jezo, ki se je dvigala v neznanem nasprotniku. Morda pa le še ni vse izgubljeno. Nekdo z toliko besa v sebi je tako zelo neumen, da pride na planet, ki je do zadnjega kotička prepleten z močnim vplivom temne strani. Z zlobnim glasom, ki je končno pokazal, da je zabrak opustil svojo igrico nebogljenosti, je Maul spregovoril. "Še bolj neumna si kakor sem sprva mislil ženska. Na planetu Sithov zaupaš prvemu, ki pride mimo pa čeprav je mogoče čutiti bes, ki plapola iz njega. Kaj pa sploh počneš tukaj, Jedi. Mar si se resnično, ves jezen in povem po naključju pojavil točno tukaj, kjer sva bila midva? Daj, daj odpri vendar oči. Samo še eden izmed padlih Jedijev je, ki so občutili prav moč ter se je sedaj želijo okleniti. Toda proti nam, pravim Sithom, ste vi dezerterji nemočni. Nikoli ne boste imeli tistega, kar imamo mi, ki že od začetka delamo pravilno. Premisli še enkrat punčara, kdo vse je tukaj tvoj nasprotnik. In na koncu ne pozabi, da zunaj divja peščeni vihar in sama ne boš odkorakala daleč pa če je ta tvoja izmišljena ladja še tako blizu." Zloben krohot se je izvil izpod ustnic zabraka. Premaknil je svoje orožje v desnico ter se z nekaj skoki pognal proti pripravljenemu nasprotniku. Kajti če se je česa veselil pri Jedijih potlej je bilo to, da niso verjeli v ubijanje nasprotnikov. Tako si lahko ostal živ in se jim preprosto maščeval kasneje.


((fentam/pohabim jz tega Belth Allusisa te Padme zbeži? tako bo volk cel in ouca sita ))

(Ubij ga če ravno moraš, samo naj ostane tako kot Obi-Wan, ki potem daje nasvete Luku, samo da jih bo dajal on meni. Bom jaz poskusila naštimat mojega brata da se prijavi kot Jedijevski mojster)

Padme je zgroženo odprla usta in na Sitha začela prav nesramno vpiti: "Kako si drzneš, o ti pasji sin, zmerjati starega Beltha. Naproti njemu si ničla. NIČLA. Prav tako kot vsi Sithi. Me prav zanima kako vas delajo, kajti če bila jaz tvoja mama bi se te sramovala iz dna srca. Nevreden si sploh hoditi po zemlji, ne pa da bi si zasluzil se kaj več." Sicer si je res mogla priznati da je zmerjanje Sitha, nekoristno, ce že ne nevarno, a ni si mogla pomagati. "Mislim, da se še ne zavedam nesmiselnosti mojih besed v tem norem svetu." si je kar se da razumno rekla in nato skrbno preučila svoj položaj. Bila je ujeta med dve možnosti. Po eni strani bi najraje zbežala iz tega groznega kraja, a srce ji ni dalo da bi strega Beltha pustila tu, vedela pa je da mu ne more pomagati.
No, sicer pa je Padme je med svojim izbruhom s kotičkom oči opazila Beltha, ki se j grozno pačil. "Najbrž zadržuje krohot." si je rekla. Ni ravno odobravala Belthovega večno zafrkljivega vedenja.
Padme se je zavedala da v okolici divja vihar. Neznansko pa se je bala da bi Sith storil kaj slabega Belthu in si ni mogla predstavljati kaj bi bilo potem z njo. Nekako pa se je spomnila, kako ji je oče nekoč pripovedoval, da lahko Jedi, ki je v stiski pošlje svojim prijateljem telepatski signal. Očetu je bila za to zgodbo trenutno neznansko hvaležna in vse svoje misli je začela trudoma usmerjati v Silo. Od napora se ji je čelo orosilo in nevarno se je zamajala. A hitro je spet ujela ravnotežje in v glavi izoblikovala misel: "Jaz in Belth. Nujno potrebujeva pomočna Korribanu." Nenadoma jo je prešinil sunek, za katerga je sklepala da izvira iz Sile. Neznansko si je želela da bi vsaj mojster Yoda slišal njeno sporočilo in ga posredoval kakšnemu Jediju da bi jima ta priskočil na pomoč.
(Moj brat je reku da bo Yoda)